Jezik / Lingua

sreda, 28. december 2016

Kalifornija Death Valley, res nekaj nepozabnega

Na celotnem potovanju sem najmanj pričakovala od Doline smrti. Kljub temu, da je bila to za nas obvezen ovinek na poti iz Los Angelesa v Las Vegas, sem bila prepričana, da me puščava Mojave ne bo presenetila, saj smo bili to leto tudi v Dubaiu, kjer je puščava prav čarobna kot iz pravljice. Pa sem se krepko zmotila. Bolj, ko smo se približevali Dolini smrti, bolj sem bila navdušena. Ceste ravne, da ne vidiš konca, okrog samo nizko puščavsko grmičevje in sem in tja kakšen drevešček, ki je mene spominjal na Joshua Tree.






Ko smo se vedno bolj približevali Dolini smrti, me je najbolj presenetilo kar nekajkratno vzpenjanje visoko na hrib na višino nad 4.000ft (1.200 m) in potem spet strmo spuščanje v dolino, Nekako sem si predstavljala, da bo cesta vodila bolj navzdol, kot navzgor v hrib, saj je Dolina Smrti, kar nekaj deset metrov pod morsko gladino, najnižja točka pa celo 86 metrov pod morsko gladino. Te vse ogromne vzpetine, ki jih moraš premagati, potem ponovno spuščanje po strmi vijugasti cesti navzdol, okrog pa se narava spreminja iz kilometra v kilometer. Nekje so skale skoraj živo rdeče, drugje rumene in še naprej za naslednjim ovinkom, pa celo temno sive barve.




Vreme, ni bilo prav tako, kot smo ga pričakovali v Dolini smrti, saj smo imeli na poti celo naliv, veter je bril kot pri norcih, bilo je mrzlo, za naslednjim ovinkom pa smo imeli sonce in prečudovito mavrico v daljavi.


Na poti smo 2-krat doživeli celo manjši peščeni vihar, ko smo prispeli v Stovepipe Vells, pa nas je ponovno presenetilo sonce in zmerna vročina, tam nekje okrog 30 stopinj, ravno prav, da smo se malo ogreli. Veter, sonce in oblaki so nas spremljali skozi celotno dolino in zaradi izredno močnega vetra se nismo mogli povzpeti na bele sipine. Že ob prvem poskusu se je veter in pesek zagnal v nas kot za stavo in smo vsi bežali v varno zavetje avtomobila.




Na poti smo se še obvezno ustavili v kraju Furnace Creek, kjer je bila izmerjena uradno najvišja temperatura na svetu (56,7 stopinj Celzija)
Nekaj zelo zanimivega in vredno obiska je Zabriskie Point. Ko se povzpneš po lično urejeni cesti, ti skorajda zastane dih. Prekrasen razgled se razprostira iz razgledne točke in vsaka dodatna beseda bi bila tukaj odveč, zato pa so bolj nazorne fotografije.









Za obisk Death Valley je potrebno plačati vstopnino 25 $ / osebni avto. Vstopnino lahko plačate na različnih postojankah in mi smo jo plačali v Furnace Creek.

torek, 13. december 2016

Spominki iz potovanj

Ko smo na potovanju, si vedno želim prinesti vsaj en spominek. Včasih smo prinesli kakšen magnetek, obesek za ključe, kakšno žličko, spominski krožnik, različne kuhinjske krpe, kakšno tradicionalno masko ali pa kaj podobnega.
Najmlajša članica zbira različne kamne in potem s flomastrom dopiše obiskani kraj.


Vedno sem si želela, da bi bili spominki iz različnih potovanj enaki, npr. samo magnetki, ali samo maske ali pa kaj podobnega. Prav nobena ideja od zgoraj naštetih mi ni bila posebno všeč in kar nekaj let sem premišljevala, katera stvar bi bila lahko tako originalna, da bi jo prinesla iz vsakega potovanja.


Za moje pojme eden lepših suvenirjev, ki so nam ga prinesli - Jaslice iz Argentine 

Bingo! Končno smo ugotovili, da imajo skoraj povsod poleg magnetkov, tudi obeske za božično jelko. Ker smo z zbiranjem božičnih krogel začeli šele letos, smo morali tokrat postaviti posebno mini potovalno-božično drevo.
Naše mini potovalno-božično drevo

Kaj pa vi? Imate tudi vi kakšno idejo? Kakšni spominke pa vi prinesete iz potovanj?

Ker je ravno pravi čas želja in zaobljub, naj zaključim s pismom za Božička.

Dragi Božiček,
Letos smo bili res vsi neskončno pridni in upam, da nam bo naslednje leto uspelo postaviti večjo božično-potovalno jelko.
Nicole, Rebeka in Leonardo


petek, 9. december 2016

Jesenski road trip in rezervacija hotelov - Kalifornija

Predvidevam, da prav vsi in tudi mi, ko se odpravimo na potovanje, raziščemo destinacijo, kje se splača vzeti hotel, kje so hoteli bolj poceni, kaj moramo nujno obiskati na svoji poti ...

Običajno prvo nočitev vedno rezerviramo že pred odhodom, ker se nam ob prihodu na cilj resnično ne da ukvarjati z iskanjem hotela. Tokrat smo rezervacijo naredili za prvi dve noči v Los Angelesu in naslednjo noč v Las Vegasu, kjer smo slučajno ujeli noro akcijo za hotel The Palazzo, ki je pod okriljem The Venetian. Suite soba je bila res čudovita!

 The Palazzo 
  The Palazzo 

   The Palazzo 

   The Palazzo 

Vse ostale hotele smo rezervirali isti dan prihoda preko Booking aplikacije. Vsak dan smo morali malo počakati in tam nekje po 11 uri, so se prikazali hoteli ali moteli z akcijskimi cenami za isti dan. Povsod smo našli več ali manj solidne hotele po normalnih cenah.
Malo težave smo imeli samo pri vrnitvi iz San Francisca v Los Angeles, kjer so bili vsi boljši hoteli zasedeni, ostali pa zelo dragi. Zato smo se odločili za spremembo plana in smo eno noč prenočili v Santa Barbari, zadnjo pa v Los Angelesu v bližini Santa Monica.

Santa Barbara

Ta odločitev je bila fenomenalna in moram reči, da je bilo najbolje tako. Tisti dan smo tako obiskali še Santo Barbaro, opravili malo nakupov v prekrasnem središču mesta, naslednji dan pa smo se odpočiti odpravili do Malibuja in direktno v Los Angeles na Hollywood. Tam smo se potikali vse do poznega popoldneva in se šele pozno popoldne odpravili do hotela, nato pa večer preživeli v Santa Monica.

Znameniti kalifornijski sončni zahod smo želeli doživeti na plaži Santa Monica, vendar smo ostali v prometni konici in v Santo Monico prišli šele ponoči. 
Naslednje jutro smo se še odpeljali do L.A. Down Town, nato pa se odpravili proti letališču, kjer nas je čakal let proti Frankfurtu.