Tokrat sva hčerko pustila pri noni in se odpravila na raziskovanje Barcelone. Rezervirala sva let Trst-Barcelona-Trst z RyanAir, ki je imel, kot vedno skoraj 3 urno zamudo. Zamude letalskih družb enostavno vzamemo v zakup, saj so to del potovanja in nam nikoli ne pokvarijo dobre volje. Pač, nekatere letalske družbe si to pogosto privoščijo, druge pač ne.
V Barcelono na letališče El Prat sva priletela pozno popoldne in se z avtobusom odpravila do centra mesta. Vožnja je bila kratka in avtobus je imel postajališče skoraj pred hotelom.
Izbrala sva butični hotel Soho, ki se nahaja samo nekaj minut hoje od glavne mestne ulice La Rambla. Hotel je moderno opremljen in na strehi ima bar z manjšim bazenom, ki ga lahko gostje uporabljajo v toplejših mesecih. V ceno je bil vključen tudi zajtrk, ki je bil zelo raznovrsten in resnično odličen.
Prvi večer, ko sva se odpravljala na prvo raziskovanje po mestu, naju je pošteno premočilo, ker se je oblak tako rekoč odtrgal in smo morali vedriti celo uro, da se je nevihta končala.
Drugi dan sva se odpravila že zelo zgodaj in prehodila ogromno. Poleg glavnih turističnih atrakcij, sem morala pregledati še vrsto trgovin in na koncu dneva sva bila kot zombija, ko sva se odpravljala nazaj proti hotelu. Vse naju je bolelo....
Naslednji dan pa sva se odločila za avtobusno vožnjo po Barcelono. Kupila sva karto za avtobus Hop on hop off, ki je bila sicer za moje pojme kar draga, ampak vsaj tako sva videla še številne druge znamenitosti, ki niso prav v središču mesta. Na razpolago sva imela samo tri dni in za obisk Barcelone je to resnično premalo.
Barcelona je znana tudi po svoji mestni tržnici Boqueria, ki je obvezna tapa vsakega turista. Tam ti postrežejo s sveže pripravljenimi, predvsem morskimi jedmi, sveže iztisnjenimi sokovi iz tropskega sadja ali pa narezano sadje. Stojnice na tržnici se kar šibijo pod težo svežega raznobarvnega tropskega sadja in zelenjave, ki je prava paša za oči.
Seveda ob obisku Barcelone ne smete izpustiti tudi njihovih Tapas, ki jih strežejo v številnih restavracijah.
Kot vedno se je tudi tokrat sladko potepanje po ulicah Barcelone prehitro končalo. Tudi to mesto je vredno večkratnega obiska, zato smo si zadali cilj, da Barcelono naslednjič obiščemo z najino hčerko.
sreda, 27. januar 2016
petek, 22. januar 2016
To vznemirljivo potovanje z letalom
Poznate tisti občutek, ko pilot navije motorje, začutiš rahle treslaje, letalo pridobiva na hitrosti, te kratko malo zalepi na stol in letalo se odlepi od tal. V nogah in v ušesih začutiš pritisk, ki se kaj hitro izravna, slišiš, kako letalo malo zaškripa, čutiš, da je pilot pospravil kolesa in že so hiše pod teboj čisto drobcene. V ušesih še malo izravnaš pritisk in že si nad oblaki, bližje soncu.
Seveda gremo najraje na počitnice in potovanja z letalom. Ta občutek ob vzletanju je res nekaj posebnega in nepozabnega. Priznam, da na letalo ne grem nikoli popolnoma ravnodušna, razen v obdobju, ko sem tedensko letela iz Trsta v Milano. Takrat sem praktično že pred vzletom zaspala za tiso slabo uro leta in se prebudila nad hišami Malpense, ko smo že pristajali.
Ampak, ko se vkrcamo na letalo, naš čaka nova dogodivščina, nova spoznanja, drugačna hrana in predvsem nova raziskovanja, pozabim na vse skrbi in preklopim na "gumb" počitnice.
Poznam veliko ljudi, ki jih je strah letenja in zato ne grejo nikamor, razen seveda na destinacije, ki so dosegljive s prevoznimi sredstvi, ki so prizemljena. Tudi mojega očeta je bilo tako strah, da pred leti sploh ni hotel na letalo. Ni bilo šans, da bi ga spravili gor. Ko sem imela 10 let, je moja mama zrihtala letalske karte za New York in zaradi fotrovega strahu pred letenjem, nismo šli. Po dobrem letu prepričevanja je mami uspelo, in smo šli. Prepričale smo ga in odleteli, sicer na krajšo relacijo, v Istanbul. Takrat je očitno videl, da to ni tak bav-bav, kot si je predstavljal. Od takrat moja starša redno potujeta z letalom. Predvidevam, da se oče tudi zdaj po vseh teh potovanjih, vedno vkrca na letalo z nekoliko nelagodnim občutkom, ampak vedno optimistično pravi: "Če hočeš kaj videti, pač moraš na letalo." In to je to!
Moja hčerka neznansko uživa v letenju. Tudi, ko je bila še dojenček, je vse prenašala brez problema. Za moje pojme je bilo najbolj zoprno, ko še ni imela 2 leti in je morala biti v naročju, ker ni imela svojega sedeža. Ja, tako letenje je res nekoliko naporno, ker ti otrok cel čas letenja skače po naročju.Velikokrat smo imeli srečo in je zaspala, ampak tudi takrat se ne moreš veliko premikati, ker imaš v naročju otroka. Tistih nekaj kil v naročju, pa postanejo po dveh, treh urah letenja, dvojne ali celo trojne kile.
Edina težava pri letenju otrok lahko nastane zaradi pritiska v ušesih in ker ne znajo zehati na komando, je to lahko za njih kar neprijetno. Otroci naj pijejo, žvečijo (bombon, zvečilni gumi) med pristankom in vzletom, da se jim lažje izenači pritisk v ušesih.
Na krajših letih imamo vedno kakšen film ali igrico na telefonu, da si krajša čas. Pri medcelinskih letih je pa sploh za otroke zelo zabavno, ker je seveda na izbiro cela paleta risank, filmov, igric ... Stevardese po navadi vedno poskrbijo najprej za otroke in jim postrežejo z razno raznimi darilci, otrokom hrano postrežejo najprej in šele potem odraslim. Skratka, tudi, če je let 10 ur, otrokom čas kar hitro mine, malo filmov, malo risank, nekajkrat obisk stranišča, malo sprehoda po letalu in na koncu zmanjka časa za spanje, ker že pristajamo.
Vsem svetujem, da se odpravijo raziskovat svet, tudi z letalom. Pri potovanjih vas otroci naj ne ovirajo, ampak bogatijo. Na drugem koncu sveta vas čakajo neskončna doživetja, za vas in vaše otroke, ki vas bodo obogatila in napolnila z novo čarobno energijo.
Seveda gremo najraje na počitnice in potovanja z letalom. Ta občutek ob vzletanju je res nekaj posebnega in nepozabnega. Priznam, da na letalo ne grem nikoli popolnoma ravnodušna, razen v obdobju, ko sem tedensko letela iz Trsta v Milano. Takrat sem praktično že pred vzletom zaspala za tiso slabo uro leta in se prebudila nad hišami Malpense, ko smo že pristajali.
Ampak, ko se vkrcamo na letalo, naš čaka nova dogodivščina, nova spoznanja, drugačna hrana in predvsem nova raziskovanja, pozabim na vse skrbi in preklopim na "gumb" počitnice.
Poznam veliko ljudi, ki jih je strah letenja in zato ne grejo nikamor, razen seveda na destinacije, ki so dosegljive s prevoznimi sredstvi, ki so prizemljena. Tudi mojega očeta je bilo tako strah, da pred leti sploh ni hotel na letalo. Ni bilo šans, da bi ga spravili gor. Ko sem imela 10 let, je moja mama zrihtala letalske karte za New York in zaradi fotrovega strahu pred letenjem, nismo šli. Po dobrem letu prepričevanja je mami uspelo, in smo šli. Prepričale smo ga in odleteli, sicer na krajšo relacijo, v Istanbul. Takrat je očitno videl, da to ni tak bav-bav, kot si je predstavljal. Od takrat moja starša redno potujeta z letalom. Predvidevam, da se oče tudi zdaj po vseh teh potovanjih, vedno vkrca na letalo z nekoliko nelagodnim občutkom, ampak vedno optimistično pravi: "Če hočeš kaj videti, pač moraš na letalo." In to je to!
Moja hčerka neznansko uživa v letenju. Tudi, ko je bila še dojenček, je vse prenašala brez problema. Za moje pojme je bilo najbolj zoprno, ko še ni imela 2 leti in je morala biti v naročju, ker ni imela svojega sedeža. Ja, tako letenje je res nekoliko naporno, ker ti otrok cel čas letenja skače po naročju.Velikokrat smo imeli srečo in je zaspala, ampak tudi takrat se ne moreš veliko premikati, ker imaš v naročju otroka. Tistih nekaj kil v naročju, pa postanejo po dveh, treh urah letenja, dvojne ali celo trojne kile.
Edina težava pri letenju otrok lahko nastane zaradi pritiska v ušesih in ker ne znajo zehati na komando, je to lahko za njih kar neprijetno. Otroci naj pijejo, žvečijo (bombon, zvečilni gumi) med pristankom in vzletom, da se jim lažje izenači pritisk v ušesih.
Na krajših letih imamo vedno kakšen film ali igrico na telefonu, da si krajša čas. Pri medcelinskih letih je pa sploh za otroke zelo zabavno, ker je seveda na izbiro cela paleta risank, filmov, igric ... Stevardese po navadi vedno poskrbijo najprej za otroke in jim postrežejo z razno raznimi darilci, otrokom hrano postrežejo najprej in šele potem odraslim. Skratka, tudi, če je let 10 ur, otrokom čas kar hitro mine, malo filmov, malo risank, nekajkrat obisk stranišča, malo sprehoda po letalu in na koncu zmanjka časa za spanje, ker že pristajamo.
Vsem svetujem, da se odpravijo raziskovat svet, tudi z letalom. Pri potovanjih vas otroci naj ne ovirajo, ampak bogatijo. Na drugem koncu sveta vas čakajo neskončna doživetja, za vas in vaše otroke, ki vas bodo obogatila in napolnila z novo čarobno energijo.
torek, 19. januar 2016
Kreta
Pred leti sva bila sama na Kreti in takrat sva jo prevozila po dolgem in po čez. Ker je Kreta res ogromen otok, sva prevozila sila veliko kilometrov. Otok ponuja nešteto plaž, tako urejenih, kot kilometre divjih plaž, kjer praktično ne srečaš nikogar. Je otok, kjer lahko občudujete plantaže banan in se potopite v zgodovino.
Na otoku sva bila v mesecu avgustu, v največji sezoni, vendar turisti se kar porazgubijo. Največ turistov je na severu zahodu v bližini mesteca Hersonisos, kjer sva imela tudi midva hotel.
Prepotovala sva celotni severni del Krete od znamenite plaže Vai, kjer se na plaži bohotijo palme, pa vse do mesteca Chanie in Rethymnon. Pohajkovala sva tudi po notranjem goratem delu Krete. Kreto sva prečkala od severa proti jugu vse do Matale, kjer je znamenita plaža. Na južnem delu Krete so plaže bolj divje in turizem je tam manj razvit.
Obvezen obisk je seveda Knossos, nekdaj glavno mesto minojske civilizacije, ki velja za najpomembnejše arheološko najdišče na Kreti.
V poletnih mesecih so mesteca, kot so Agios Nicolaos, Chania, Rethymnom in Hersonisos zelo živahna. Naju je Chania popolnoma očarala in sprehod po ozkih uličicah je resnično prijeten.
Proti koncu počitnic sva ponovno najela avto in se odpravila na skrajni jugozahod vse do Elafonissi. Tisti dan sva naredila približno 600 km, vendar se je resnično splačalo prevoziti toliko kilometrov. Elafonissi je plaža, z belo roza mivko in morjem, ki se lahko kosa z najlepšimi karibskimi plažami.
Letos pa smo na Kreto odpotovali vsi trije in raziskovali južni, bolj divji del Krete.
Ker je otok zelo velik in tudi zelo gorat, so lahko padavine tudi sredi poletja, kar je za razliko od drugih grških otokih nekoliko nenavadno.
Seveda se ne morem izogniti znamenitim grškim tavernam, kjer te vedno razvajajo. Če se boste potepali v okolici Irapetra, potem vam predlagam, da obiščete plažo Myrtos in vaše želodčke podkrepite v zadnji taverni na plaži. Tam strežejo resnične božanske ribje specialitete. Naša deklica, ki je pravi gurman v otroškem svetu, si je na koncu skoraj oblizovala prste.
Če želite obiskati Kreto in jo popolnoma preiskati, potem si vzemite več časa, ker je otok resnično velik in zelo zanimiv.
Na otoku sva bila v mesecu avgustu, v največji sezoni, vendar turisti se kar porazgubijo. Največ turistov je na severu zahodu v bližini mesteca Hersonisos, kjer sva imela tudi midva hotel.
Prepotovala sva celotni severni del Krete od znamenite plaže Vai, kjer se na plaži bohotijo palme, pa vse do mesteca Chanie in Rethymnon. Pohajkovala sva tudi po notranjem goratem delu Krete. Kreto sva prečkala od severa proti jugu vse do Matale, kjer je znamenita plaža. Na južnem delu Krete so plaže bolj divje in turizem je tam manj razvit.
Plaža Vai, SV del Krete
Matala, J del Krete
Elafonissi, JZ Krete
Obvezen obisk je seveda Knossos, nekdaj glavno mesto minojske civilizacije, ki velja za najpomembnejše arheološko najdišče na Kreti.
V poletnih mesecih so mesteca, kot so Agios Nicolaos, Chania, Rethymnom in Hersonisos zelo živahna. Naju je Chania popolnoma očarala in sprehod po ozkih uličicah je resnično prijeten.
Proti koncu počitnic sva ponovno najela avto in se odpravila na skrajni jugozahod vse do Elafonissi. Tisti dan sva naredila približno 600 km, vendar se je resnično splačalo prevoziti toliko kilometrov. Elafonissi je plaža, z belo roza mivko in morjem, ki se lahko kosa z najlepšimi karibskimi plažami.
Letos pa smo na Kreto odpotovali vsi trije in raziskovali južni, bolj divji del Krete.
Ker je otok zelo velik in tudi zelo gorat, so lahko padavine tudi sredi poletja, kar je za razliko od drugih grških otokih nekoliko nenavadno.
Pogled na nevihtne oblake, kar je na ostalih grških otokih zelo nenavadno.
Seveda se ne morem izogniti znamenitim grškim tavernam, kjer te vedno razvajajo. Če se boste potepali v okolici Irapetra, potem vam predlagam, da obiščete plažo Myrtos in vaše želodčke podkrepite v zadnji taverni na plaži. Tam strežejo resnične božanske ribje specialitete. Naša deklica, ki je pravi gurman v otroškem svetu, si je na koncu skoraj oblizovala prste.
Plaža Myrtos, J del Krete
Takole skrbijo na plažah, da je vse lepo čisto
sobota, 9. januar 2016
Zaljubljeni v otok Rodos
Od nekdaj nas privlačijo grške plaže, njihova vroča poletja,
grške taverne, frape in celodnevno razvajanje pod senčnikom na prekrasni plaži.
Med našo popotniško zgodovino smo obiskali kar nekaj grških otokov, kot so Krf,
Kreta, Kos, Kefalonija, Samos in Rodos. Vsi otoki so nas očarali s svojimi čari
in povsod smo se počutili izvrstno. Vsak otok ima svoj šarm, ki ga moraš
doživeti.
Ko se približuje poletje, se vedno znova odločamo na kateri
grški otok nas bodo popeljale tokratne počitnice. Ogromno otokov nam je še
ostalo, da jih preiščemo, vendar na koncu nas vedno premami in se odpravimo
zopet na otok Rodos. Tukaj smo bili že šestkrat in zagotovo ne zadnjič. Ta
veličastni otok, prežet z zgodovino, posejan z božanskimi plažami, mestnim
vrvežem in divjino, vse na enem mestu. Ja, tam smo mi odkrili raj. Na Rodosu se počutimo kot doma.
Na otok Rodos smo v vseh teh letih, odpotovali od vse povsod.
Iz Ljubljane, Maribora, Muenchna in Graza. Vsakič smo iskali najcenejšo možnost
leta na Rodos (RHO) in enkrat je bilo to iz pred domačega praga, drugič pa smo
se morali odpraviti malo dlje.
Otok Rodos je za vse okuse. Tisti, ki ljubijo veter, mora izbrati
zahodno stran otoka. Mi, ki ljubimo vročino in prelepe peščene plaže ter toplo
morje kot v toplicah, pa se vedno odločimo za vzhodno stran otoka.
Za vse dni bivanja obvezno najamemo avto, ker na potovanjih
vedno popolnoma raziščemo celotno področje. In tudi na Rodosu je tako, čeprav
otok obvladamo do potankosti, potrebujemo nujno avto, da se odpeljemo do plaž
ali pa v glavno mesto Rodos ali pa v vasico Lindos, ki je ne smete izpustiti,
ko obiščete ta otok. Glede na to, da smo tukaj bili že večkrat, imamo tudi
svojo, priljubljeno rent-a-car agencijo, ki ponujajo solidno ohranjene
avtomobile po sorazmerno nizkih cenah, ki vključuje vsa zavarovanja. Rent-a-car
Rodos Cars ima poslovalnice po celem otoku, ki ti seveda dostavi avto na
lokacijo, ki si jo izbereš ti.
Mesto Rodos je glavno mesto otoka. Tukaj najdete nekoliko
moderni mestni del s peš cono, kjer se znane trgovske verige, kar vrstijo ena
za drugo. Potem pa je čudoviti stari del mesta, obdan s trdnjavo in mošejo z
minaretom v središču starega mestnega jedra. Seveda tudi tukaj ne manjkajo
trgovinice z raznimi spominki in restavracije vseh vrst.
Rodos
Rodos staro mestno jedro
Rodos - starodavna kadilnica
Rodos
Rodos - staro mestno jedro
Rodos - staro mestno jedro
Če želite okusiti res dober slasten giros, potem se morate
odpraviti v novi del mesta. Čisto zraven peš cone se v klanec dviga ulica, kjer
se kar vrstijo mini fast foodi z raznovrstnimi girosi. Pred restavracijami so
mizice kar na pločniku in vse skupaj je prav zabavno, ker so mizice in stoli nekoliko
nagnjene zaradi strme ulice.
Potem pa je tukaj še pristanišče in marina, kjer se lahko
sprehodiš in rezerviraš razno razne izlete. Hitri gliserji vozijo na primer na
Kos in v Marmaris v Turčiji. Lahko se odpravite s trajektom na bližnji otok
Simi ali pa se odpravite z barčico na fish piknik z obiskom nekaterih znanih
plaž, kot je svetovno znana Antony Queen bay, Lindos beach, Tsambika bay...
Moji hčerki je v mestecu najbolj všeč sprehod po marini,
kjer si v svoji domišljiji predstavlja ogromnega Kolosa (ogromen kip, ki naj bi
pred davnimi časi stal prav na vhodu v pristanišče Rodos), ogled velikih srednjeveških
mlinov in neizogibna, zdaj že tradicionalna točka, sta ladjici, kjer prodajajo
školjke vseh vrst in velikosti. Tam je ona, kot v transu in na ladji bi lahko
preživeli polovico večera, ter si ogledovali in poslušali šumenje morja, ki
prihaja iz školjk.
Obisk plaže Tsambika, ki ima lepo dolgo peščeno plažo,
svetujem med tednom, ker je med vikendom resnično polna turistov in domačinov.
Plaža je res čudovita, vendar nas nekoliko moti prav gneča na plaži. Vendar
kljub temu, plažo obiščejo tudi želve Kareta Kareta. Na plaži smo pred tremi leti, skoraj med
ležalniki, opazovali tudi zakopana želvina jajčka.
Nad Tsambiko bay se lahko povzpnete do samostana Tsambika,
kjer se vam bo iz vrha hriba, odprl prekrasen pogled na celotno obalo.
Naj še omenim vasico Lindos s svojo znamenito akropolo,
kamor se lahko povzpneš prav iz središča vasice, peš ali pa na hrbtu oslička (vzpon
traja 15-20 min.). V tej prečudoviti vasici, z belimi hišami, mozaikov iz
kamenja po ulicah in trgih, seveda ne manjka turističnih trgovin in ogromno
restavracij, ki so skoraj vse na strehah hiš s pogledom na starodavno akropolo.
Lindos
Predlagam, da Lindos obiščete v poznejših popoldanskih urah, se povzpnete do
akropole (pozor, oslički so na voljo samo do zgodnjih večernih ur), sprehodite
po vasici in si privoščite večerjo ob soju mesečine na strehi eni od
restavracij, ki vam bo omogočil prav veličasten pogled na akropolo in obalo
Lindosa obsijan z mesečino.
Zanimiva turistična točka je tudi otok Prasonisi, ki je med
oseko povezan z glavnim otokom. Ta točka je sicer zelo vetrovna in je zelo
priljubljena med kajtarji in srfarji. Tam blizu je tudi vasica Kattavia, kjer
sta dve odlični ribji taverni.
Prasonisi
Lahko se odpravite tudi v dolino metuljev, kjer pa je na žalost
vedno manj metuljev, vsaj tako so mi zatrdili domačini. Na otoku je ogromno
tradicionalnih vasic, ki so vredne ogleda. Zato vam svetujem, da si najamete
avto in se odpeljete po celem otoku.
Kje spati ?
Prva leta smo izbrali kot postojanko, vedno mestece Faliraki, ki je odlična izhodiščna točka. Do prekrasnih plaž se z avtom odpelješ brez težav, zvečer pa si v mestu Rodos v približno 10-15 minutah z avtom, kjer lahko zadihaš pravi mestni vrvež. Kraj Faliraki ima zelo dolgo mestno peščeno plažo in osrednjo ulico, kjer je vse polno lokalov. Sicer Faliraki slovi po masovnem obisku mladih Skandinavcev in Angležev, kjer si ob vrčku piva in koktajlov dajo duška.
Prva leta smo izbrali kot postojanko, vedno mestece Faliraki, ki je odlična izhodiščna točka. Do prekrasnih plaž se z avtom odpelješ brez težav, zvečer pa si v mestu Rodos v približno 10-15 minutah z avtom, kjer lahko zadihaš pravi mestni vrvež. Kraj Faliraki ima zelo dolgo mestno peščeno plažo in osrednjo ulico, kjer je vse polno lokalov. Sicer Faliraki slovi po masovnem obisku mladih Skandinavcev in Angležev, kjer si ob vrčku piva in koktajlov dajo duška.
Nato smo poskusili, neke vrste kmečki turizem, na hribčku
tik nad mestom Rodos. To poslopje je na izredno mirni lokaciji z zelo prijaznim
osebjem in bazenom. Pogled se razprostira na mesto Rodos, pa vse do Turške
obale. V ceni nočitve je bil vštet tudi zajtrk, ki pa je bil resnično »grško«
kontinentalni zajtrk. Zato je velika večina gostov prinesla, kar svoj zajtrk iz
bližnje trgovine. Stregli pa so odlične raznovrstne večerje ob bazenu, ki so
bile na voljo za zelo razumno ceno.
Zadnje dve leti pa smo odkrili prekrasen hotel v bližini
vasice Lindos. Hotelske sobe so ogromne, hrana je dobra in tudi čistoča je na
nivoju. Hotel se nahaja na izredno mirni lokaciji in je skoraj nujno zlo, da
imaš avto. Hotel ima prelepo peščeno plažo (mali kamenčki) in se nahaja ravno
prav blizu do naše najbolj priljubljene plaže Agati beach. Ko se naveličamo
mivke, pa imamo v bližini tudi Afandou beach, kjer je vedno na razpolago dovolj
ležalnikov in senčnikov, kar je naša obvezna oprema na morju. Na skoraj vseh
plažah so vedno prisotni tudi tuši s toplo vodo. Ja, prav ste prebrali, tuši s
toplo oziroma včasih tudi prevročo vodo. Namreč, cevi do tušev so črne barve in
speljane kar nad mivko in zato je voda stalno prijetno topla. To navado smo
opazili tudi na drugih grških otokih.
Prehrana
Okrog kosila se vedno premaknemo s plaže v kakšno od bližnjih tavern in si privoščimo tiste pregrešne grške specialitete. Naj omenim, da je na različnih grških otokih na primer tuna salad različna jed. Na primer včasih prejmeš ob naročilu tuna salad, neke vrste namaz s tuno, medtem ko je včasih ta ista jed, pravzaprav mešana solata s tuno.
Okrog kosila se vedno premaknemo s plaže v kakšno od bližnjih tavern in si privoščimo tiste pregrešne grške specialitete. Naj omenim, da je na različnih grških otokih na primer tuna salad različna jed. Na primer včasih prejmeš ob naročilu tuna salad, neke vrste namaz s tuno, medtem ko je včasih ta ista jed, pravzaprav mešana solata s tuno.
Na nekaterih otokih skoraj ni giros pite, medtem, ko jih na
drugih otokih dobiš v vsakem kiosku.
Potem je tukaj še zelo znani tzaziki in taramosalata,
postrežena s kalamata olivami in pregrešno
dobrim grškim sezamovim kruhom. Taromasalate na vseh otokih nismo
dobili.
Neizogibno se moram posvetiti tudi njihovem pivu in seveda
svetovno znani pijači Ouzo in Metaxa. Na Rodosu, pa smo odkrili tudi dobro
žganje po imenu Masticha, ki pa sicer izvira iz otoka Chios.
Občasno uporabimo Tripadvisor tudi pri izbiri restavracije
in velikokrat resnično zadenemo v polno. Joj, samo, če pomislim, kako so dobre njihove
hobotnice v solati, musaka,...
Predpostavljam, da bomo tudi to leto vsaj za en teden
obiskali en grški otok, se predajali soncu in crkljali naše želodčke, kot vsako
leto.
Že komaj čakam, da pride poletje!
sreda, 6. januar 2016
Kdo Smo ?
Smo tri članska družina in obožujemo potovanja, dobro hrano in razvajanja na vsakem koraku. Potovanje za nas predstavlja sprostitev, odklop od vsakdana, sledimo načelu novih doživetij in predvsem uživanju.
Stil potovanja pred in po otroku se je nekoliko spremenil,
ampak ne bistveno. Medtem, ko sva prej lahko rezervirala kakršnokoli sobo, z
načelom, saj pridemo v hotel samo spat, imamo zdaj nekoliko višje zahteve glede
standarda oziroma čistoče hotelskih sob. Kljub temu skoraj nikoli ne kuhamo,
čeprav bi imeli v sobi ali apartmaju vse potrebno za pripravo obroka. Pač si
rečemo, kuhamo doma in to vsak dan, 2 krat na dan, na počitnicah pa ne bomo tega
počeli in konec! Na potovanju najraje okušamo domače specialitete in obiskujemo tržnice.
Namreč, moj soprog je italijanskega rodu in, kot se spodobi
za naše sosede, tudi mi jemo vsak dan kosilo in večerjo. Ja, kuhamo dvakrat na
dan, pogrnemo mizo, se posedemo okrog mize in med kosilom ter večerjo malo
pokramljamo. Skratka ta družinski obred je za našo družino obvezen, kjer nekaj
dobrega pojemo, se malo podružimo, nasmejemo in poklepetamo.
Smo družina, ki potuje s torbami ali kovčki in ne z ruzaki.
Mislim, da nas ne boste nikoli videli, da bi se odpravili na potovanje kot
backpackerji. Backpackerje zelo občudujem in jim prav zavidam, da se lahko tako
enostavno prepustijo svojim doživetjem in spijo, kjer je pač možno.
Ko se odpravljamo na potovanje, si vedno zastavimo cilj,
vzeti čim manj stvari. Hčerka ima itak svoj mini trolley na kolesih, ki je neke
vrste poganjalec, ter ga lahko napolni s svojimi stvarmi, kot so igračke,
pobarvanke, razne knjige in podobno. Vedno se pred potovanjem pogovorimo,
koliko igrač lahko vzame s seboj in vedno upošteva naše nasvete. Zadnjič sem ji svetovala, da naj vzame še kaj, pa mi je odvrnila: »Mami, pa saj veš, da v
hotelu nismo nikoli in potem sploh nimam časa, da bi se igrala«. Tako se naša
družina vedno odpravi samo z eno večjo torbo ali kovčkom na počitnice. Včasih
se celo zgodi, da se tako optimalno organiziramo, da odpotujemo samo s
kabinskimi kovčki. Na check-inu na letališčih in v hotelih, pa se nam redno dogaja, da nas
3x vprašajo, ali imamo samo to prtljago. Na zadnjem letu je stevardesa na
šalterju ob prijavi celo prijazno komentirala, da smo očitno dobro organizirani
... hehehehehehe. Ja, res ne vem, kaj ljudje nosijo s seboj v vseh tistih
sedmih, nabito, polnih kovčkih? Vedno se poigravam z idejo, da se mogoče selijo
ali pa potujejo za več mesecev, ampak na koncu ugotovim, da grejo celo na isto
letalo in se vračajo domov po enem tednu.
Če se le da, vsakodnevno sledim akcijam letalskih vozovnic
in raznovrstnih ponudb za potovanja. Ko izbrskam kakšno dobro ceno za letalske
vozovnice, me spreleti kurja polt, srce zaigra in si rečem: »Spet gremo, spet letimo med oblake!«
Naročite se na:
Objave (Atom)