Najlepše izkušnje imam na metroju, ko te vidijo ljudje, da si z otrokom in se umikajo ter vstajajo iz svojih sedežev. Kar neverjetno se mi je zdelo! Res, da smo bili, kot turisti resnično utrujeni od celodnevnega letanja po Manhattanu, ampak vseeno tega nismo hoteli pokazati.
Večkrat se mi je zgodilo, ko smo vstopili v metro z našo, takrat 6 letno deklico, da so osebe takoj ponudile svoj sedež, kar smo seveda prijazno odklonili. Enkrat se mi je celo zgodilo, da je bil metro poln in seveda vsi sedeži zasedeni. Naša miška se je znašla po svoje in se usedla očku na čevlje in takoj se je našel nekdo, ki je ponovno ponudil svoj sedež.
Po vrnitvi domov sem že takoj v prvem tednu še bolj začela ceniti Newyorško prijaznost, saj se nama je dogodilo prav nekaj nasprotnega. S hčerko sva se peljali v avtobusu, kjer je bilo več prostih sedežev in na postaji pride gor ena od Ljubljanskih dam in se zažene takoj prosti moji hčerki in ji reče, naj vstane, da se bo ona usedla. Seveda je takoj vstala in se usedla na drugi prosti sedež.
Več o naši dogodivščini v New Yorku, pa si lahko preberete tukaj:
http://www.nikkiinnjensvet.blogspot.si/2015/12/v-new-york-s-6-letnim-otrokom-1del.html
http://www.nikkiinnjensvet.blogspot.si/2015/12/v-new-yrk-s-6-letnim-otrokom-2del.html
http://www.nikkiinnjensvet.blogspot.si/2015/12/v-new-york-s-6-letnim-otrokom-3del.html
http://www.nikkiinnjensvet.blogspot.si/2015/12/v-new-york-s-6-letnim-otrokom-4del.html
Ni komentarjev:
Objavite komentar