V New York s 6 letnim otrokom 2.del

Na letališču JFK smo pristali kar 1 uro prej, ker smo imeli ugodne vremenske razmere in smo letali čez Atlantik skoraj z nadzvočno hitrostjo. Imeli smo celo srečo, da je bila vrsta za carinske formalnosti nekoliko krajša, kot smo jo navajeni na ameriških letališčih. Na okencu za imigracijo  smo opravili en dva tri in že smo imeli kovček v roki, ter pripravljeni, da pokličemo taxi.

Jah, ta sloviti Rumeni Taxi. Lahko bi rekli, smrdeč, sklumpan rumeni taxi. Vozil ga je taksist bangladeškega rodu, ki skorajda ni govoril angleško in sploh ni vedel, kam mora točno peljat. K sreči smo imeli mi v telefonu tudi navigacijo in smo mu svetovali, kam naj zavije. Tukaj pa je našo malo deklico malo sesulo od napora in neprespanosti. Od utrujenosti ni mogla zaspati v taxiju, čeprav jo avto že od nekdaj uspava. Poleg tega je imela še rahlo slabost, ker je v avtu smrdelo po kislih kumaricah.

Hotel, ki smo si ga izbrali, se nahaja na mestni četrti Queens in je bil oddaljen 3 metro postaj od 5. Avenije. Z iskanjem primernega hotela za našo družinico smo se ukvarjali kar nekaj mesecev prej. Preden smo rezervirali hotel, sva preučila vse opcije na Manhattanu, kjer pa se najdejo slabi ter zanikrni hoteli, za nas po neprimerno visokih cenah in odlični hoteli po še bolj odštekanih cenah. Ker na naših potovanjih vedno bolj zaupava ocenam na Tripadvisorju, sva se odločila za hotel v Queensu, ki je imel odlično oceno (cena hotela pa je bila tako dobra, da smo potovanje raztegnili na en teden, namesto tistih tradicionalnih 5 dni v NY). 

Na tem predelu Queensa gradijo vedno več kakovostnih srednje cenovnih hotelov. Okolica je mirna in tudi ponoči nimaš občutka, da bi bila lahko ta četrt nevarna. Hotel je imel poleg odlične lokacije, 100 m od metro postaje, simpatično urejene manjše sobe, tudi odličen zajtrk, ki ga v hotelih na Manhattanu praviloma ne dobiš.

Okoli 8 ure zvečer smo prispeli v hotel. Prijazno so nas sprejeli in pospremili do naše sobe. Ker smo bili neznansko utrujeni, smo nekaj malega povečerjali, kar v naši sobi v pižamah. Ob 21h je naš mali čmrlj že spal, ki je bil buden skoraj celo pot iz Ljubljane do NY-ka.

Opsaaaa, naslednje jutro je bila ura šele 5 zjutraj, v Sloveniji pa že 11 in čas je, da vstanemo!  Ja, prav vsi trije smo se zbudili tako zgodaj in se matrali, ter premetavali na postelji še slabi 2 uri. Ob 6:55 smo bili urejeni, umiti in oblečeni ter pripravljeni za zajtrk. Seveda v zajtrkovalnici nismo bili endini turisti z jet lag-om. 

Grand Central Terminal

Vabim te, da prebereš tudi druge dele potovanja.